Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Diplomska naloga opisuje mehanizem relapsa in kako je ta umeščen v kontekst zdravljenja od psihoaktivnih snovi (PAS). Relaps oziroma recidiv je pogost, nezaželen pojav pri zasvojenosti od psihoaktivnih snovi in ponuja možnost uvida v sprožilce in okoliščine, ki so do relapsa pripeljali. V nalogi smo poskušali poiskati model relapsa in njegove vzroke. V teoretičnem delu naloge predstavimo nevroznanstveni vidik in vlogo motivacije pri nastanku zasvojenosti. Opredeljeni so stili navezanosti in pomembnost odnosov v človeškem življenju, saj so to tisti dejavniki, zaradi katerih se morda zasvojenost nikoli ne bo razvila. Če pa do nje že pride, se uporabniki lahko s pomočjo odnosov iztrgajo zasvojenosti. V empiričnem delu smo raziskovali mehanizem relapsa na podlagi pričevanj 13 uporabnikov, ki živijo v stanovanjskih skupnostih za reintegracijo. Vzorec je obsegal uporabnike, ki abstinirajo najmanj 1 leto in največ 7 let. Na podlagi njihovih izkušenj smo identificirali pogoste vzroke oziroma okoliščine, ki so jih pripeljale do relapsa in kako so te izkušnje zaznamovale nadaljnji potek zdravljenja. Prepoznali smo okvirni model poteka okrevanja od zasvojenosti, za katerega menimo, da bi lahko veljal za veliko večino zasvojenih. Rezultati so pokazali, da bi lahko relaps razumeli, kot posledico nihanja med dvema silama. Na eni strani želja po bolj zdravem, kvalitetnem življenju in na drugi strani zasvojenost. Na kateri strani se bo uporabnik znašel, je odvisno od več notranjih in zunanjih dejavnikov. Med notranje dejavnike štejemo notranjo motivacijo, ki se je običajno porodila po dolgotrajnem jemanju PAS s svojimi posledicami. K zunanjim dejavnikom prištevamo negativne življenjske dogodke, ki so jih prisilili v ukrepanje, na primer izguba službe ali trenja z okolico in domačimi. Za preventivo relapsa je ključnega pomena, da uporabniki aktivno skrbijo za sebe na vseh pomembnih življenjskih področji. Med bolj pomembnimi dejavniki, ki so botrovali preprečitvi relapsa so bili kvalitetni odnosi, ki so jih uporabniki stkali s strokovnim kadrom in sostanovalci. V teh odnosih so se naučili bolj primerne načine lajšanja stiske in bolj primeren stil reševanja problemov. Nekateri so pričeli prepoznavati svojo vrednost in pridobivati na samozavesti, kar je tudi dejavnik pri preprečitvi relapsa, lahko bi to razumeli kot grajenje boljše samopodobe. Pomembno je, da se razume zdravljenje, kot nekaj, ki poteka v fazah. Pri vsaki fazi obstajajo različni rizični dejavniki, ki botrujejo relapsu in katere je potrebno nasloviti. Zavedanje rizičnih dejavnikov je pa posledica osebnostne rasti in dela na sebi, vsak dan, dan za dnem.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mehanizem relapsa, zasvojenost, PAS, stanovanjske skupnosti, reintegracija, abstinenca, kvalitetno življenje, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1265; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Diplomska naloga se nanaša na odnose v družini, na konflikte in na njihovo reševanje v njej. V prvem delu se posvečamo družini na splošno, na njeno opredelitev, različne definicije, na njihov sistem, na to kakšna je hierarhija v družini, kako družina deluje, nadaljujemo pa z odnosi. Prvih odnosov se naučimo v družini. To je prvi odnos, s katerim se v življenju srečamo. Od družinskih odnosov je odvisno, kakšne odnose bomo gradili naprej v življenju. Še bolj pa je pomembno to, kako se bomo soočali v različnih situacijah, predvsem v medsebojnih odnosih. Dotaknili se bomo tudi partnerskega odnosa, ki je steber vsake družine. Intimni odnosi so del naše narave in del našega življenja. Ljudje te odnose potrebujemo, saj se iz njih učimo, ob enem pa nas oblikujejo v osebe, kakršne postanemo. Kadar so partnerski odnosi oz. med staršema skrhani, nezdravi, hladni, otrok to občuti, predvsem pa vpliva na njegov nadaljnji razvoj in obratno. V teoretičnem delu se posvetimo tudi komunikaciji v odnosih, konfliktom in na njihovo reševanje. Komunikacija je ključni del vsakega odnosa in našega vsakdana. Kako komuniciramo, kako se odzivamo na konflikte in kako jih rešujemo, kaže na to kakšne odnose imamo v družini oz. v partnerskem odnosu. Spoznali bomo vzroke za konflikt in načine reševanja. V empiričnem delu smo s spletnim vprašalnikom raziskovali kakšni so odnosi v partnerstvu, družini, med otroki ter kako posameznik deluje, ko pride do konfliktov, kakšno je njihovo odzivanje na konflikt in kakšne načine izberejo za reševanje le teh. izpolnjenih je bilo 103 vprašalnikov, podatke pa smo analizirali s pomočjo SPSS statističnega programa.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: družina, partnerski odnosi, odnosi z otroki, komunikacija, reševanje konfliktov, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 895; Prenosov: 143
Celotno besedilo (959,09 KB)

Opis: Človek gradi odnose skozi celo življenje. Partnerski odnos pa je eden pomembnejših v človekovem življenju. Kvaliteta partnerskega odnosa je lahko nekaj zelo subjektivnega, a kljub temu obstajajo faktorji, ki vplivajo na kvaliteto le-tega. V diplomski nalogi smo raziskovali, kaj so ključni faktorji, ki vplivajo na kvaliteto partnerskega odnosa. V teoretičnem delu smo najprej predstavili kaj sploh so partnerski odnosi in kako se formulirajo. Nato smo predstavili kaj je ljubezen in na kakšne načine ljudje izražamo ljubezen. Nekaj besed smo namenili tudi konfliktom, saj se partnerski odnosi skozi konflikte krepijo ali slabijo. V zadnjem sklopu pa smo predstavili še nekaj ugotovitev preteklih raziskav in ugotovitev, kaj so ti faktorji, ki vplivajo na kvaliteto partnerskega odnosa. Empirični del zajema kvalitativno analizo štirih parov, s katerimi smo izvedli osem polstrukturiranih intervjujev. Vzorec predstavljajo heteroseksualni pari, ki so v partnerskem odnosu najmanj tri leta in spadajo v starostno skupino od 24 do 34 let. Vprašanja so se osredotočala na kvaliteto partnerskih odnosov in kaj po njihovem mnenju vpliva na le-to. Zanimalo nas je predvsem, kako na kvaliteto partnerskega odnosa vpliva izražanje ljubezni, preživljanje skupnega časa in konflikti. Rezultate smo predstavili z izseki intervjujev, ki so pripomogli k širšemu razumevanju tematike. Pokazali so, da obstajajo faktorji, ki imajo vpliv na kvaliteto partnerskega odnosa. Ti faktorji so: 1. nudenje medsebojne podpore, 2. medsebojna komunikacija, 3. preživljanje časa skupaj in 4. občutek medsebojne povezanosti. Ugotovitve raziskave so lahko smernice za nadaljnje raziskovanje na področju kvalitete partnerskih odnosov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: partnerski odnosi, kvaliteta, ljubezen, konflikti, skupni čas, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 459; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,89 MB)

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri terapevtski dejavniki skupine so najvišje ocenjeni po pomembnosti po mnenju uporabnikov v visokopražnih programih Društvo Projekt Človek in Zavod Pelikan – Karitas in ali se pomembnost posameznega terapevtskega dejavnika skupine razlikuje glede na fazo zdravljenja ter vrsto programa, v katerem so uporabniki. Za namene raziskovanja smo izvedli kvantitativno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabili smo prilagojen Q-sort vprašalnik avtorja Irvina D. Yaloma. Vprašalnik smo priredili s pomočjo dodajanja Likertove lestvice in dodatnega vprašanja, kjer nas je zanimalo, kako pomembna je skupina za uporabnike pri njihovem procesu zdravljenja. Anketiranci trditev, napisanih na karticah, niso razvrščali po kupčkih, kot je to značilno za metodo Q-sort. Vprašalnik je rešilo 32 uporabnikov iz dveh slovenskih visokopražnih programov – Društva Projekt Človek (n = 13) in Zavoda Pelikan – Karitas (n = 19). Uporabniki so bili v času anketiranja vključeni v zdravljenje od enega meseca pa vse do dveh let. Najpomembnejši terapevtski dejavniki skupine po mnenju uporabnikov so bili katarza (M = 22,75; SD = 2,59), skupinska kohezivnost (M = 22,19; SD = 2,22) in medosebno učenje – iznos (M = 21,53; SD = 2,44). Najmanj pomembni terapevtski dejavniki skupine po mnenju uporabnikov v visokopražnih programih pa so bili vodenje (M = 19,75; SD = 3,26), altruizem (M = 18,25; SD = 2,09) in identifikacija (M = 15,69, SD = 3,87). Statistična analiza je pokazala, da se pomembnost posameznega terapevtskega dejavnika skupine ne razlikuje glede na fazo zdravljenja, v kateri so uporabniki. Pri analiziranju zadnjega raziskovalnega vprašanja o tem, ali se pomembnosti posameznega terapevtskega dejavnika skupine razlikuje glede na vrsto programa, v katerem so uporabniki, je statistična analiza pokazala statistične razlike pri zgolj dveh terapevtskih dejavnikih – katarzi in samorazumevanju. Na zadnje vprašanje, kako pomembna je skupina pri procesu zdravljenja uporabnikov, je 87 % vseh anketiranih uporabnikov odgovorilo, da je skupina pri njihovem procesu zdravljenja pomembna oziroma zelo pomembna.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: terapevtski dejavniki, skupinska obravnava, terapevtska skupnost, prepovedane droge, zasvojenost, komorbidnost, zdravljenje zasvojenosti, diplomske naloge
Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 665; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,65 MB)

Opis: Zanimanje za raziskovanje telesne samopodobe se je v zadnjem času povečalo. Na to temo je bilo tako pri nas kot tudi drugod po svetu opravljenih kar nekaj novejših raziskav. Telesna samopodoba v povezavi z vadbo v fitnesu pa ni tako raziskana, sploh pa ne v Sloveniji. Ker se je v zadnjih letih priljubljenost takšne oblike vadbe občutno dvignila, se nam je zdelo smiselno raziskati, kako je povezana s telesno samopodobo in s tem morda prispevati kakšna dodatna spoznanja za vse, ki so vpeti v ta proces. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili splošno samopodobo in se podrobneje osredotočili na telesno samopodobo, njen razvoj, razlike med spoloma in povezanost s telesno dejavnostjo. V nadaljevanju smo predstavili fitnes vadbo in z njo povezana tekmovanja. Z empiričnim delom smo želeli poiskati povezavo med vadbo v fitnesu in telesno samopodobo. Cilj raziskave je bil vezan na iskanje razlik v telesni samopodobi med tremi raziskovalnimi skupinami – neaktivnimi posamezniki, tistimi, ki fitnes obiskujejo rekreativno in tistimi, ki fitnes obiskujejo tekmovalno, prav tako pa smo iskali razlike v telesni samopodobi med spoloma. Za raziskavo smo uporabili kvantitativno metodologijo, podatke pa smo zbrali s pomočjo anonimne spletne ankete, ki je vsebovala PSDQ-vprašalnik telesne samopodobe. Raziskovalni vzorec je zajemal 166 udeležencev, starih med 18–35 let, od tega 59 (35,5 %) neaktivnih posameznikov, 56 (33,7 %) rekreativcev in 51 (30,7 %) tekmovalcev, glede na spol je bilo v vzorec vključenih 88 (53 %) žensk in 78 (47 %) moških. Rezultati so pokazali, da se razlike v telesni samopodobi pojavljajo med neaktivnimi in aktivnimi posamezniki (rekreativci in tekmovalci, ki obiskujejo fitnes). Opazne razlike v telesni samopodobi med spoloma smo zasledili pri splošni skupini (združene vse tri raziskovalne skupine) in v neaktivni skupini.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: telesna samopodoba, fitnes, neaktivni posamezniki, rekreativci, tekmovalci, razlike med spoloma, PSDQ, diplomske naloge
Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 595; Prenosov: 34
Celotno besedilo (930,44 KB)